Arhiv
Že ceeeeeu mesec kašljam. Ne grem ležat v posteljo in gledat španske, ker mogoče to ni ravno moja prva potreba, (čeprau vem, da je zdravje pomembno), ampak se enostavno sprenevedam. Kar pa ni fajn. Ok, ok…. pijem čajčke, ližem pastile in žajbljeve bonbone, nosim šale, še derem se ne več tok, ampak še vedno kašljam. Pa ne da me boli grlo, samo kreham non stop. In to se mi kar naenkrat zaleti in ne umiri za 2 minuti. Folk misl, da se mi je kej zaletel in me udarja po hrbtu.. kar mi ne pomaga (je pa lepo vedet, da so taki ljudje še na svetu), in ravno v tistem času gre po hodniku moja neuslišana ljubezen.
(kar bo očitno tudi ostala)
Ponoči pa spiim ko angelček. Dokler budilka ne zvonii in grem novemu krohotu naprot. Noč*
Dodaj komentar
27.11.2008
Odhitela sem ven. S solzami v očeh sem čutila hlad, ki se je razlegel o vsem mojem telesu. Tekla sem, tekla sem navzdol po ulici, le da ubežim.. spoznanju in razočaranju. “Lažeš si, da bi ostal srečen, lažeš si, da bi ostal pomemben, lažeš si, da si to ti. Želiš toliko monogo stvari, pa jih nisi sposoben narediti.”
Modre misli hitijo skozi. Pha, jaz pa modre misli, smešno. Ne, žalostno. Še vedno mi lijejo solze. Ustavim se, mrzel zrak je zajel in napolnil moja pljuča. Nisem zmogla več. Usedla sem se na pločnik. Poznate to tipično vprašanje - Zakaj jaz? No, to sem imela v mislih. Robček potrebujem, mati bo navdušena nad posmrkanimi rokavi. In.. ja.. umazanimi z maskaro. Fak, si tiho zamrmram. Očitno danes res ni moj dan. Še enkrat si obrišem solze in črnino okoli oči ter se skobacam na noge. Naak, usedem se, poiščem torbo, notri je škatilca, v škatlici so cigarete. Prižgem si eno. -Pofukani deci!- Zdaj vam mora bit pa že jasno od kod moje solze. Priznam, zajebala situacijo. Čeprav bi lahko krivdo zvalila nanj in v bistvu jo, ampak vem pa, da sem jaz tisti ključni del propada. Dve krili rabiš da lahko letiš. Moje ni znalo, pa če je še tako hotelo.
Zvezde… jih kdaj pogledate? Jaz jih.. dolgo jih že nisem videla. Ne vem pa ali zato, ker enostavno nisem tip za gledanje zvezd, ali pa mi jih ni nihče pokazal in povedal da so zares tam. Sijoče zvezdice. Ha, vrjemite da vsako dekle rado zre v nebo. Pa saj ni važno, jutri se bom itak spremenila v tipa. Vsaj ne bo problemov. Upam. Vstala sem, si naravnala torbo in z rokam v žepu odšla naprej. Verjetno domov.
Dodaj komentar
29.07.2008
Tam mora biti. Rekla ja, da bo tam. Mora biti. Prerivam se med množico, odrivam stran, levo, desno.. samo da pridem do nje. Želim si jo videti, tako zelo hudo. Želim, srčno želim. Srce razbija, kaj razbija, saj mi bo iz prsi skočilo. Polni moja pljuča. Vdih, izdih, vdih, izdih… hitreje, vedno hitreje. Diham, kot bi tekel na konec sveta. Za njo bi res… tekel na konc sveta. Da me tam ona počaka.. umrem, da jo vidim za sekundo.
Še vedno tečem, še vedno se prerivam… daj, prosim… rad bi jo videl, rad bi jo objel, ko bi le smel.
Stop, stop koraki, stop.. telo obstalo je. Ohladilo za moment, doseglo del momenta, za katerega živi moje srce. A ohladilo le za stotinko. Ne pusti me hladnega. Pusti mi suha usta, divjajoče srce in kapljice pota na čelu. Ne spustim pogleda z nje, ne morem. Ne zanima me, vem da stojim sredi vesolja kot kreten, a dragi moji, ona je sonce. Središče za božjo voljo. Moje središče, okoli tega se jaz vrtim. Požiram jo z očmi.
Ko bi, lahko spregovoril, se predstavil, jo osvajal, poklonil nasmeh, prejel nasmeh namenjen le meni.. oh, saj vem -> not! Čutil bi njene ustnice, se igral z njenimi lasmi, v katere ujeti so sončni žarki; ljubkoval bi njeno telo, se sprehajal z njo po mračni cesti ob polnin luni… ja saj vem –> not!
Pa vseeno, želim si jo, sanjam jo. Sanjam premnoge, prevelike, premočne, preneumne stvari. Sanjam, da lahko jaz bi bil njen moški. Samo njen, samo njen. Ona pa, heh… samo moja, moja…
“Jakaaa, že spet lenuharš, mrš devat! Je pršu Polde, bota seno gor zložila!”
Dodaj komentar
21.02.2008
Čer,
Ljudje, zdele grem noret. Grem plesat. Grem si sprostit glavo. Grem se ovit v svet hudo nore glasbe. Grem med dobro dužbo po smeh. Dans bomo začarani od zabave in ljubezni.
Grem na sceno, da se mi zrola… everybody dance now!!
Ayde…*
Dodaj komentar
18.01.2008
Ola,
Ne se zgražat nad slogom pisanja, ti ne bi bilo nič lažje. Slučajno imam čas pisati. Nimam namena kritizirati ali hvaliti katerokoli stvar. Enostavno pisala bom, ker se mi je zahotelo, in seveda da ne pozabim na tale bolg. Skromne objave, za kaj mi je žal, saj vem da bi lahko pisala tudi kaj bol pametnega (ali ne) in …. ja že če bi kdo prebral in mu ne bi bilo žal da je to prebral, bi blo dobr ja.
No… malce sm zmedena, ker ne vem ali naj si izberem temo n se nanjo razpišem, ali ne. Pa bomo vidli tek besedil kaj bom napisala. Prsti drvijo po tipkovnici in ihtavo pritiskajo tipke, ne da bi se sploh zavedala kaj pišem. Zavedam se samo moje zmedenosti v tem svetu. Zgubljena sem, priznam, res je. Pa tudi taki obstajajo in jaz sm ena izmed njih. Zaradi svojega vedenja, to komaj opaziš. Ampak, ko te nekaj prizemlji… takrat se za trenutek ustaviš, vdihneš, če spoznaš spremeniš, če ne - če ne.. potem hitiš naprej v vrtiljak.
“Danes me je nekdo ustavil na cesti poti.
Rekel je, da me hoče spoznati.
A hitrost je bila prevelika, šla sem naprej.
Tudi on je šel naprej.
Ko se je premaknil je ustvaril veter in mene je odneslo iz vrtiljaka.
Še vedno hodi in jaz še vedno čakam, čakam da vstopim na vrtiljak,
vrtiljak ljubezni”
Dodaj komentar
31.10.2007
I’m back!
Ja, evo me…prišla sm domov. Bla sem na taboru in mela sm se ….. nenormalno in neopisljivo zakon. Ampak fora je da, pogrešaš folk k je bil gor z mano. Bila sem 2 tedna tam… in ej, se navežeš na njih. V glavnem, zdej sm doma… sej je dobr da sm doma, sam se ne počutim lih ne vem kok dobro, ker se mi zdi da sem “polna” vsega kar se je zgodil. Kar ni lih prijetno. Pa sej je ql ane… k maš spomine, sam to niso spomini, kr neki… ne vem… neka energija k bi jo rada dala ven. Da se očistim? Ne vem mogoče napačen izraz, ali pač.
Ponavadi se otresem energije tako da grem tečt. Da dam energijo v korake, s korakom poženem kri in ta znova in znova, v istem ritmu prehaja skozi moje telo in mi da nek občutek, da je vse ok, da nadzorujem tempo življenja, da znam in vem kako naprej….. s korakom dobim rešitev, moč in voljo da speljem svoje življenje tako kot hočem. Da sledim svojim sanjam. Da gledam v srce, da se ne skrivam v temi, da mi ni jama v kateri tičim prijetnejša kot roka, ki me bo potegnila ven. Da zaupam sebi in drugim. Da se ne bojim skrivati čustev, ampak povedati naglas in tako tvegati bolečino in očitke, ki ti jih prizadanejo drugi. Da enostavno živim življenje iz sekunde v sekundo, ne morem zavrteti nazaj in popraviti škodo. Lahko samo zrem v prihodnost in poskušam urediti in nadgrajevati stvari in čustva. Čeprav so mi čustva dragocenejša kot katerakoli stvar. Saj so čustva naša luč, ki nam osvetljujejo pot življenja in seveda tudi drugim kdaj pa kdaj razsvetlimo pot, da ne zaidejo.
Ok… sm začela z nečem in končala z nečem -> drugim se men zdi, heh… ja sej če ste prebrali do sem… hvala, ker se vam ni zdelo končati sredi t.i. besedila… v bistvu besedila napisanega v nekem mojem momentu, kjer se mal izpovem in potem vem pri čem sem, uredim si misli… podobno kot pri teku… le da sm pri teku veliko bol utrujena in zasopla na konc… ampak je pa tok bolš feeling … da… če ne bi padal dež… aa….bi jz že odtekla svoj krog.
No tudi tle sem zdej zaključla krog mojega …… (ne znam izrazt) …… pisanja.
Uživite počitnice še naprej, ker jz jih bom zagotovooo…. 
caw baw**
Dodaj komentar
30.07.2007
Vse se bliža s svetlobno hitrostjo in res komaj čakam da se začne julij in vse dejavnosti ki so planirane v njem. Kot mala punčka se spominjam kako zelo sem nekaj pričakovala in zaradi tega nisem spala celo noč. Hm.. pa mislite da je sedaj kaj drugače? Niti malo. Še vedno me ščemi v trebuhu ko me jutri čaka pomemben dan. Veselje, strah, ki ga takrat doživljamo je res nekaj posebnega. Slišala sem, da je od vsega kar se ti zgodi v tistih 2-x dneh, najlepše pričakovanje. Ko si v glavi ustvarjaš najbolj nore in prelepe zamisli in trenutke, ki bi se jutri lahko dogodile. Vse misli usmerjaš na to dogajanje, a hkrati veš da ne moreš predvideti niti načrtovati kaj se bo v resnici zgodilo. Tudi če imaš seznam, to ni le to. So še ljudje in ti ti ponavadi pričarajo veselje ali žalost na obraz. Pričakuješ seveda vse naj naj - tvoj sanjski dan. A včasih ni ravno sanjski, pač pa hud, hud dan razočaranja in nesreče. Ko se vsa tvoja pričakovanja ne uresničijo, pač pa izničijo.
Imaš samo dve opciji. Ali je vse totalna katastrofa, ali pa boljše sploh ne bi moglo biti. A vseeno te pred začetkom muči misel v glavi….. kako bo ?? Na to nimam odgovora, ker še nisem doživela, pač pa ti lahko ponudim kanček pozitivne energije, ki ti pomaga, da svoje misli in pričakovanja urediš v lepo doživetje.
Dodaj komentar
30.06.2007
Žena vara svojega moža z ljubimcem, med tem ko je on v službi.
Njen devetletni sin pride domov in ga stlači v omaro in zapre vrata, da ju
ne bi motil. Čez nekaj trenutkov pride mož domov in žena tudi ljubimca
strpa v omaro, kjer je ze njen sinček.
Fantek hitro zašepeta:
“Temno je tukaj.”
Moški odgovori :
“Ja, je.”
Fantek:
“Imam baseball žogico.”
Moški:
“O, lepo.”
Fantek:
“A jo boš kupil?”
Moški:
“Ne hvala.”
Fantek:
“Očka je zunaj.”
Moški:
“OK, koliko?”
Fantek:
“20 €.”
Nekaj tednov kasneje se stvar ponovi in fantek spet konča v omari z
ljubimcem svoje mame.
Fantek:
“Temno je tukaj.”
Moški odgovori:
“Ja, je.”
Fantek:
“Imam baseball rokavico…”
Možakar se spomni kaj je bilo nazadnje in takoj vpraša:
“Koliko?”
Fantek:
“40 €.”
Nekaj dni kasneje pride oče domov ves razpoložen in vesel in reče sinu:
“Daj vzemi ono baseball žogico in rokavico pa greva na dvorišče malo
igrati”.
Sin mu odgovori :
“Ne morem očka, prodal sem jih”.
Oče vpraša:
“Za koliko si jih pa prodal?”
“60 €”, odgovori fantek.
Oče se razjezi in začne vpiti na sina:
“Grozno je tako odirati svoje prijatelje za nekaj kar ni vredno niti
četrtino tega kar si dobil, takoj greva v cerkev, da se spoveš grehov!”
Oče zgrabi malega za roko in gresta direkt v cerkev. Porine sina v
spovednico in zapre vrata.
Čez nekaj trenutkov se fantek usede in začne:
“Temno je tukaj.”
Župnik:
“Pa ne začni spet s tem sranjem!”
Smeeh!
Dodaj komentar
28.06.2007
Hm…. kaj narediš takrat, ko ti nekdo to reče… pa ti nikakor ne moreš reči nazaj… a ni mal čudn feeling? No men je zelo neprijetno… sam.. kaj nej. Pa še čudno se sliš
Ampak se ti vseen mal fajn zdi pol 
![[lupčka]](http://anci.blog.siol.net/files/2007/03/310806jvjg.jpg)
No… fajn bod’te, pa ljubite se ane hehe
Dodaj komentar
28.06.2007
Previous Posts
